Letra Ĺ Tipendija de Adi Smolar original

Sem gimnazijo končal,
študij sem nadaljeval,
a denarja doma je malo blo,
pošiljal prošnje sem okrog,
saj naše družbe sem otrok
in nazadnje so dali kadrovsko.

Dali so, dali so štipendijo.
Dali so, dali so štipendijo.
Dali so, dali so, dali so štipendijo.
Dali so, dali so štipendijo.

Čeprav bolj majhna je bila,
takorekoč simbolična,
sem z njo lahko dobro živel,
lahko sem jedu kar sem hotu,
pasulj, joto al rižoto,
res sem srečen bil, ker sem jo imel.

Mel sem jo, mel sem jo štipendijo.
Mel sem jo, mel sem jo štipendijo.
Mel sem jo, mel sem jo, mel sem jo štipendijo.
Mel sem jo, mel sem jo štipendijo.

S financami sem srečo mel,
a ko z izpiti sem začel,
sem spoznal da bo to bolj težko,
pogojev vseh nisem nardil,
ker sem premalo se učil,
in za kazen takoj so vzeli jo.

Vzeli so, vzeli so štipendijo.
Vzeli so, vzeli so štipendijo.
Vzeli so, vzeli so, vzeli so štipendijo.
Vzeli so, vzeli so štipendijo.

In tako sem pač pavziral,
od pomanjkanja sem hiral,
vsak dan krompir sem jedel, jajca cvrl,
so terjatev mi poslali,
me na sodišče bodo dali,
ker svojo dobro skupnost sem odrl.

Vrni jo, vrni jo štipendijo.
Vrni jo, vrni jo štipendijo.
Vrni jo, vrni jo, vrni jo štipendijo.
Vrni jo, vrni jo štipendijo.

Dali so, dali so štipendijo,
mel sem jo, mel sem jo štipendijo,
vzeli so, vzeli so, vzeli so štipendijo,
vračam jo,
vračam jo
štipendijo.